|
|
|
|
|
Graz, 22.05.2024
Kunsthaus Graz se v letu 2024 intenzivno ukvarja s tematiko dela. Razstava z naslovom 24/7. Arbeit zwischen Sinnstiftung und Entgrenzung (Delo med ustvarjanjem pomena in neravnovesjem), ki bo na ogled do januarja 2025, obravnava zapletene izzive današnjega sveta dela. Trideset umetniških del prikazuje širok razpon tega tematskega področja: nevidno delo, širjenje sektorja nizkih plač, napredek avtomatizacije, neenakost, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, digitalizacija in globalizacija ter nenazadnje tudi prekarni pogoji, pod katerimi delujejo umetniki. Razstava se bo med trajanjem nenehno razvijala in dopolnjevala z novimi produkcijami ter performativnimi projekti.
|
|
Na začetku razstave so mravlje Petra Koglerja metafora za trdo delo, sodelovanje in organizacijo. Foto: Kunsthaus Graz/J.J. Kucek
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Feministični pogled na neenakost in izkoriščanje
Fleksibilnost v svetu dela ni več v prid obeh strani, temveč se jo enostransko pričakuje od delojemalk in delojemalcev. Kljub ali prav zaradi navidezne osvobojenosti od togih struktur in kartic za beleženje delovnega časa, se mnoge delojemalke in delojemalci znova in še vedno borijo za pravične pogoje dela. Nevidno delo, kot denimo neplačano gospodinjsko delo in skrb za družino, ki ga večinoma še vedno opravljajo ženske, ostaja družbeni problem tudi danes in kaže na potrebo po feminističnih pogledih v razpravah o delu, ki tematizirajo neenakost in izkoriščanje.
Z naraščajočo prekarizacijo dela in širjenjem sektorja nizkih plač se svet dela vse bolj deli na področje dobro plačanih in varnih zaposlitev ter na področje neizpopolnjujočih, negotovih in eksistenčno ogrožujočih delovnih razmerij. Namesto da bi se približevali razredno nevtralni družbi, je nastal nov razred t. i. revnih zaposlenih (»Working Poor«).
Čas je denar
Zelo pogosto govorimo o pojmih, kot so t. i. novi delovni modeli (»New Work«), štiridnevni delavnik in ravnovesje med poklicnim ter zasebnim življenjem. Gre za prazne fraze in puhle obljube digitalnega boemstva ali stvarne teme v času velikih obremenitev, ki jih je moč uporabiti za prav vse skupine poklicev in bodo trajno spremenile dinamiko med delodajalkami in delodajalci ter delojemalkami in delojemalci? Kakšne posledice ima dajanje prednosti gospodarstvu znotraj socialne politike in v kolikšni meri je storilnost povezana s časom? Ali slavna izjava Benjamina Franklina »Čas je denar« velja še danes, ko je zelo razširjena trditev meritokracije, da živimo za to, da delamo, na vedno bolj majavih temeljih? In tudi na videz privlačna obratna misel - delamo, da živimo - pomeni predvsem, da omejimo delo zgolj na ekonomsko nujo.
Napredovanje tehničnega razvoja zahteva nov diskurz
Spremembe na področju dela, ki zaznamujejo našo sedanjost, so zapletene in raznolike ter v nenehno spreminjajočem se svetu zrcalijo naše sposobnosti prilagajanja in trajno iskanje ravnotežja.
V bližnji prihodnosti bodo tehnologije, kot sta umetna inteligenca (UI) in vedno bolj napredna avtomatizacija številnih nalog, še naprej spreminjale delovno okolje. Poleg tega bodo te s seboj prinesle izzive, ki bodo ponovno zahtevali socialni in politični diskurz.
Ali je delo res na pragu nematerialnosti ali obstaja celo nevarnost, da bo fizično, duševno in čustveno delo, ki je povezano s številnimi področji našega življenja, v evforiji umetne inteligence pozabljeno?
Ali je napredujoč tehnični razvoj protisloven in povzroča, da delamo več, ali pa bodo trdo fizično delo kmalu v celoti nadomestili stroji?
|
|
Razstava 24/7 prikazuje, kako širok je spekter del. V ospredju je delo "Mischmaschine 2021/2024" od Pia Mayrwöger. Foto: Kunsthaus Graz/J.J. Kucek © Bildrecht, Vienna 2024
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
30 umetniških del, nova produkcija in performativni umetniški projekti
Današnji svet dela se sooča z različnimi kompleksnimi izzivi in razpravami. Pojavljajo se vprašanja o neenakosti, duševnem zdravju na delovnem mestu, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter o digitalizaciji, globalizaciji in podnebnih spremembah. Širino tega tematskega spektra prikazuje razstava 24/7.
Arbeit zwischen Sinnstiftung und Entgrenzung (Delo med ustvarjanjem pomena in neravnovesjem) zajema 30 umetniških del, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki izzivov, s katerimi se v današnji družbi soočajo zaposleni in nezaposleni. Del razstavnega prostora je namenjen novim produkcijam in performativnim umetniškim projektom, ki bodo razstavo v času trajanja dopolnili.
Tako bo umetnik Santiago Sierra skupaj z dvema osebama z migracijskim ozadjem in v sodelovanju z združenjem ISOP v določenih dveh dnevih (1. maja in 21. septembra) predstavil svoj performans Repetition of the writing of a phrase (Ponavljajoče pisanje fraze).
Umetniški dvojec KURS se bo v več fazah ukvarjal z instalacijo na steni We have always received something in exchange that we lived (Vedno smo dobili nekaj v zameno za življenje), ki delo predstavlja skozi pojem lenobe.
14. junija bo britansko-kanadski medijski umetnik Sam Meech v svoji celodnevni uprizoritvi Punchcard Economy: 8 Hours Labour (Ekonomija luknjane kartice: 8-urni delovnik) s pomočjo pletilnega stroja izdelal transparent, ki tematizira velik dosežek delavskih stavk, in sicer omejitev delavnika na osem ur.
Poleg legendarnih umetniških del na temo dela, kot so Semiotics of the Kitchen (Semiotika kuhinje) Marthe Rosler iz leta 1975, Arbeiter verlassen die Fabrik (Delavci zapuščajo tovarno) Haruna Farockija iz leta 1995 in One Year Performance (Enoletni performans) Tehchinga Hsieha 1980–1981, v sklopu katerega je umetnik celo leto vsako polno uro upravljal napravo za kontroliranje delovnega časa, so razstavljena tudi nova in prilagojena dela Michaila Michailova, Luize Margan ali Alda Giannottija.
|
|
Današnji svet dela se sooča z različnimi kompleksnimi izzivi in razpravami. Pojavljajo se vprašanja o neenakosti, duševnem zdravju na delovnem mestu, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter o digitalizaciji, globalizaciji in podnebnih spremembah. Foto: Kunsthaus Graz/J.J. Kucek
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pod naslovom Alles Arbeit (Vse je delo) je Zgodovinski muzej v Gradcu (Museum für Geschichte) vzporedno k razstavi v Kunsthaus Graz pripravil razstavo na podlagi dokumentarnih fotografij Egona Blaschke. Nastale so v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil Blaschka v vlogi fotoreporterja za avstrijski časopis Kleine Zeitung; pripovedujejo o neravnovesju med neplačanim in plačanim delom ter o masivnih neenakostih med spoloma, ki še danes obstajajo.
Film, ki sta ga skupaj producirala Lia Sudermann in Simona Nagya, predstavlja most med tema dvema razstavama.
Sodelujoče umetnice in umetniki:
Maja Bajević, Julien Berthier, Louisa Clement, Manuel Correa & Marina Otero Verzier, Jeremy Deller, Antje Ehmann in Harun Farocki, Aldo Giannotti, Liam Gillick, Lisa Großkopf, Andreas Gursky, Michael Hieslmair in Michael Zinganel in Theresa Hattinger, Tehching Hsieh, Johanna Kandl, Peter Kogler, KURS (Miloš Miletić, Mirjana Radovanović), Luiza Margan, Pia Mayrwöger, Sam Meech, Michail Michailov, Elisa Giardina Papa, Nika Radić, Martha Rosler, Sebastian Schmieg in Silvio Lorusso, Christoph Schwarz, Selma Selman, Santiago Sierra, Lia Sudermann in Simon Nagy, Oliver Walker
_____________________
24/7 Delo med ustvarjanjem pomena in neravnovesjem
Trajanje razstave: 1. 5. 2024–19. 1. 2025
Kuratorka: Katia Huemer
Kje: Space02
Kunsthaus Graz, Lendkai 1, 8020 Graz
www.kunsthausgraz.at
Slike in podrobno sporočilo za javnost lahko prenesete na:
WORK WORK WORK
_____________________
Veselimo se vašega poročila in z veseljem vam bomo odgovorili na vsa morebitna vprašanja!
Daniela Teuschler
+43/664/8017 9214, daniela.teuschler@museum-joanneum.at
Stephanie Liebmann
+43/664/8017-9213, stephanie.liebmann@museum-joanneum.at
Eva Sappl
+43/699/1780-9002, eva.sappl@museum-joanneum.at
|
|
|
|
|
|
|
|